Kaj je kronično vnetje nizke stopnje (VNS)

Vnetje in imunski sistem

Vnetje nizke stopnje je termin, ki se uporablja vnetjih, ki so v telesu ves čas prisotna. Razlog je konstantna prekomerna aktivnost imunskega sistema. Vnetje nizke stopnje se razlikuje od akutnega vnetja, ki je posledica vdora patogenov v telo. Imunski sistem se burno odzove, s tem uniči patogene in omogoči okrevanje.

Telo se odzove s povišano telesno temperature, občutkom obolelosti, z izgubo energije in utrujenostjo. Takoj, ko so patogeni uničeni je možno hitro okrevanje.

Pri vnetjih nizke stopnje je imunski sistem preveč aktiven, ampak ne do mere, ki bi v telesu takoj sprožila povišano telesno temperaturo ali obolenje. Je kronično prisotno tiho stanje prekomernega delovanja.

Za svoje delovanje potrebuje imunski sistem veliko energije, glukoze, kalcija, fosforja, železa, …

To energijo “krade” drugim sistemom kot so mišice, kosti in možgani. Posledično se pojavijo težave na večih nivojih.

Mikrobiom in vnetje nizke stopnje

Naša koža, usta, pljuča in črevo vsebujejo mikrobiom, splošno poznan kot črevesna mikroflora. Ta predstavlja ogromno zbirko večino benignih bakterij, ki imajo pomembno vlogo pri prebavi, dihanju in zaščiti pred tujimi bakterijami. Proizvajajo minerale, vitamine in nevrotransmiterje. Če vdihnemo škodljive bakterije ali pojemo napačno hrano, se bodo škodljive bakterije vgradile v mikrofloro.

Pri vnetnih procesih se bakterije prav tako ločijo od mikrobioma, npr . v ustih ali črevesju. Po krvožilnem sistemu se razširijo in se lahko ustalijo v sklepih, tetivah, medvretenčnimi diski ali živcih. Kar omogoči različna vnetja v mišicah, sklepih, tetivah in medvretenčnih diskih.

Mikrobiom-živci in možgani

Številni živčni končiči so v bližnjem kontaktu z mikrobiomom. Prek teh živcev se posredujejo vnetni procesi in signal se prenese do možganov. Vnetje se lahko pojavi tudi v možganih, kar se imenuje vnetje živčnega sistema. Posledice so lahko težave s spanjem in koncentracijo, nihanja  razpoloženja ali depresija.

Vnetje nizke stopnje: posledice

Najpogostejši razlogi: prehrana in stres

1.  Prehrana

Številni dokazi kažejo, da so vnetja nizke stopnje razlog za številna kronična stanja kot so diabetes tipa 2, kardiovaskularna obolenja, razširjena in ponavljajoča se vnetja v mišično-skeletnem sistemu (obolenja tetiv in sklepov), prebavnih obolenj (sindrom vzdraženega črevesja, Chronova bolezen), fibromialgije, sindrom kronične utrujenosti in druge…Del tega so tudi depresija, otopelost, motnje koncentracije in spanja.

Za zadostno količino energije in ustrezno vzdrževanje in obnovo celic, potrebuje naše telo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. Neravnovesje pri zagotavljanju ustreznih snovi, povzroči nastanek snovi, ki so za nas neustrezne in jih tako obravnava tudi imunski sistem, ter se nanje odzove.

• Preveč sladkorja:

Molekule sladkorja so prvi in najbolj pomemben vir, ki omogoča nastanek energije. Preveč sladkorja pa vodi v nastanek škodljivih snovi v krvnih žilah in prebavnem sistemu. Te škodljive snovi izzovejo imunski sistem, ki odgovori z vnetnimi reakcijami. Preveč sladkorja se tudi pretvori v maščobe, ki se shranjujejo pod kožo.

• Meso, mleko in mlečni proizvodi naših štirinožnih živali in sesalcev:

Sesalci in druge štirinožne živali imajo v svoji celični steni specifično “prepoznavno molekulo”, ki se imenuje Neu5Gc, ki privlači bakterije, potrebne za živalsko črevesno floro.

Pri ljudeh je avtentična Neu5Ac, medtem, ko je Neu5Gc tujek. Sesalci imajo obe molekuli in če jemo sir in meso, potrebujemo nekaj časa, preden imunski sistem zazna, da je poleg Neu5Ac prisotna tudi Neu5Gc. Vežejo se bakterije, ki so potrebne za sesalce, ne pa za ljudi, kar vodi do vnetnih reakcij.

• Škodljive maščobe

Ne gre toliko za nasičene proti nenasičenim maščobam, ampak za ustrezno razmerje med Omega-3, Omega-6 in Omega-9 maščobnimi kislinami. Preveč Omega-6 maščobne kisline se pretvori v arahidonsko kislino, ki proizvaja vnetne substance.

2.   Stres

Stres je skupen odziv živčnega, hormonskega in imunskega sistema na situacijo, ki ogroža fizičen ali čustven del nas. Stresni odziv nastane pri fizični (vnetje, poškodba tkiva,..) in čustveni (čustvena travma, pritisk na delu, pritisk okolice,..) grožnji. V obeh primerih bo ista reakcija.

Človeški stresni odziv se praktično ni spremenil od časov, ko je bil človek v vlogi lovca-nabiralca. Pomemben pa je časovno omejen odziv. Včasih so živali in ljudje lovili za hrano in se branili pred napadi. Po akciji so se umaknili v svoja zavetja, kjer so se spočili in okrevali. Stresni odziv obremeni telo in um, zato potrebujemo čas za okrevanje. Normalen stresni odziv ima nihanja s svojimi vrhi in obdobji počitka.

Normalen stres proti kroničnemu

Stresna akcija

2.1. Normalna stresna reakcija

V stresni situaciji prihajajo impulzi iz možganov in stimulirajo hormonski, imunski, živčni, gibalni sistem in srce-pljuča. Vsi služijo pozornosti, akciji, obrambi in učenju.

a. Simpatični živčni sistem, naš sistem akcije, stimulira:

• produkcijo adrenalina v nadledvičnih žlezah,

• srčni in dihalni ritem,

• mišice

• pozornost.

b. Hormonski sistem stimulira:  

• proizvodnjo kortizola v nadledvičnih žlezah,

• kortizol ima protivnetni učinek, ki zaščiti gibalni sistem pred poškodbo,

• povečeno izločanje adrenalina se kaže v budnosti, srčnem in dihalnem ritmu.

c. Imunski sistem mora poskrbeti, da so nevtralizirane škodljive substance in bakterije, ki nastanejo tekom akcije.

d. Prebava je ustavljena, ker gre vsa energija v možgane, gibanje, srče-pljuča in imunski sistem.

2.2. Kronični stres

Če smo od jutra do večera izpostavljeni stresu in pritisku, so imunski, hormonski in živčni sistem ves čas v stanju prekomernega delovanja.

To so posledice:

1. Konstantno povečana proizvodnja kortizola in adrenalina, kar je v nasprotju z naravnimi bioritmi.
2. Konstantno povečan nivo sladkorja v krvi.
3. Konstantno zavrta prebava.
4. Konstantna obremenitev za srce in pljuča.
5. Konstantno povečana možganska aktivnost.

Nivo kortizola-adrenalina-glukoze: normalno proti nenormalnemu

Očitno vso to povečano delovanje vodi k konstantnemu vnetju v telesu. Sklepi, tetive in mišice so del tega. Povišan nivo sladkorja vodi k diabetes tipa 2. Povičan kortizol in adrenalin vodita k motnjam spanja in koncetracije, izgorevanju in depresiji, ker naši možgani ne dobijo dovolj počitka. Slaba prebava vodi k pretiranemu nastanku odpadnih snovi in toksinov. Ravnotežje maščob je moteno.

Vnetje nizke stopnje je tipičen produkt zahodne civilizacije, glede na družbeno sprejemnljiv visok nivo stresa in velike potrošnje ogljikovih hidratov.

VIR: https://pijncoach.be                             

Avtor: Nico Pauly